Draga Ivanka! - Oprosti, da ne pišem toliko, kakor bi rada. Dela imam jako mnogo. Prevajam Cankarja potem pa piskaram, saj veš. – Ni šala živeti samo od peresa. – Zdrava sem imenitno, dobre volje sem tudi. V gledišče grem vsak teden, tudi v kavarno večkrat, da ne postane človek prebedast. – Kadar dobim zadnjo št. pošljem račun. Tako kakih 30 forintov mislim bo. – Prve štiri št. so mi že plačali. Seveda, da tudi v novem letu nadaljujem. Prosim te! Ravno razmišljam, kaj bi človek napisal za prvo št. – Kak člančič pa par manjših črtic. Bomo videli. – Vlado je doma v Zagrebu, za 4 dni pride zopet nazaj. O dolgem času ne morem tožiti: meni je še prekratek. – Za drugo leto napiši Ti dr. Zoneff, neki Bolgar kaj o Bolgarskih ženah. – Obljubil mi je za gotovo. – Srečen Božič! Pa na me kaj misli! Včasih je bilo lepo v Trstu. Tiste moje jadrnice. Vselej sem bila bedasta, kadar sem katero videla. Pozdravi jih. – Srčen poljub Zofka
Faksimile tega pisma še ni na voljo.