Draga Ivanka! Daj, daj prosim te poskrbi, da vendar že jedenkrat dobim nesrečno 12. št. »Slovenke«. To je že grozno kaj počno! – In potem interveniraj pri Gregorinu, da mi pošlje takoj oni honorar ako misli. Ti veš, da potrebujem. Tudi sem s sigurnostjo računala na ravno ta dohodek. – Pravijo, da nimajo denarja! Hm, milijonarji á la Gorup in Kalister sede v konsorciju, pa naj kaj stisnejo izpod palca. Sploh bi se morali naši ljudje tudi že enkrat naučiti, da je vsak delavec vreden plačila in oni, ki duševno dela, tudi. – Takih belih sužnjev kakor je Cotič ne bodo dobili kmalu. Samo nezavedni ljudje, kakor je on se dajo tako izkoriščati . – Torej prosim, da mi takoj odpišeš, kako stvari stoje, da vem pri čem sem. – Danes sem bila na sprehodu po Voltavi – skoro jedno uro daleč. Zamrznjena je. Vse polno drsalcev in šetalcev. Nekako čudno je, sprehajati se tam, kjer smo po letu veslali. – Ali moj članek ne izide v 1. štev. – Za Šventnerja pišem nekako – dramo. – To seveda sub rosa. – Zdrava sem imenitno. – A ti? Kako Ti je kaj privatno? – Nisi Ti ona »Slovenska družina«, ki išče dr. Ivanu? – Najlepše pozdrave Tebi in Franu! Zofka(Za 2. št. imam že nekaj notic.)
Faksimile tega pisma še ni na voljo.