Draga Ivanka! – Kaj je to s Teboj , da mi Ti sama nisi pisala niti vrstice. Ti, Ti – veš, da se jezim na te. Danica mi je pisala že tako srčkano pismo! – a Ti se nič ne veseliš z menoj. – Tako, tako sem srečna! Ti ne veš. Moji pisavi oprosti, pišem v postelji a niti sedeti še ne smem. – leže pisati pa je jako težko! To si mi kumica – nič ne piše! A moja punčka je tako fletkana, - samo, da jo vidiš, - 21! smo jo krstili – Vladimira Zofija se zove, zdrava je in jaka, da je vesolje. – Moje oči ima – žali bog – in temne lase, in babica pravi, da bode imela vedno lase! – Pomisli, morali so klicati doktorja. Lega deteta je bila slaba, pa bi se bilo moglo celo zadušiti. Kadar vstanem pišem ti, res obširno - Inači pa sem bila jako pogumna – prav nič nisem kričala. Sploh mi skoraj ni tako zelo strašno. – In potem sem tudi zelo mirna – Doktor je rekel, da sem celi huzar. – V ponedeljek na večer ob 7. sem čutila prve bolesti, a šla sem še na Vinogradi na kolodvor. Ob 10. bilo mi je že jako zlo. Krčevi so se ponavljali že vsake 3 minute. Ob 11. sem šla v posteljo in prav 2. v jutri je bila mala že na svetu. – jaz sem dobila Dammriss – pa mi je moral doktor še potem ob 8. v jutro šivati. – No za 3 dni smem še malo iz postelje. – Samo to je grozno, ker sem morala ležati 7 dni (še danes in jutri) vedno na hrbtu in popolnoma mirno. – Franu reci, da se mu najlepše zahvaljujem, da mi je izposloval pri »Edinosti« honorar. Ravno, kakor je računal 20 for! No sedaj je vse dobro in v redu. – Vlado je tako dober in tako zelo srečen. Čisto otročji je. In da vidiš, kako ima malo rad. Ona je sedaj že 3 dni pri dojilji a on jo vsak dan obišče. – Tudi jaz imam vedno polno obiskov. Moja gospodinja me ima tako rada, kakor, da sem njena hči in skrbi za me in za našo malo, da se včasih kar smejem. A naši znani študenti mi vsaki dan referirajo kaj pišejo listovi in kaj sploh se po svetu godi. V malo so vsi zaljubljeni, vsak jo je že okrog nosil, nekateri ji kar pojejo. – Ali kako tudi modro gleda, čisto smešno. In glavico že dviga. – No, ali da si mi sedaj tukaj pišeš mi mnogo. Mene že grozno rama boli in tudi oči imam še slabe. – Naš kum Andrija Mitrović konzervattorist zadnje leto doma iz Dubrovnika me v juliju obišče. – Najprisrčnejše poljube Pozdrav Fr! Od tvoje srčne Zofke
Faksimile tega pisma še ni na voljo.