ELEKTRONSKA ZBIRKA PISMA

1. Zbirko čez par meseci dokončam. – Tudi stroške jim povrnem. – Jaz mislim, da bodeš zadovoljna s tem predlogom in da Ti bo drama ugajala. Več tu pišem jutri. Če bi drame ne hotela sprejeti mi jo vrni, potem jo dam »Zvonu«. Tukaj je strašna opara. Bosa in pol oblečena sedim pri mizi a vendar sem vsa mokra vročine. – Mika me odgovoriti Podslapinskemu. No, bomo videli. – Kako dolgo pismo si mi napisala! To je lepo vidiš, da se me jedenkrat spomniš. Ah, samo, da bi mogla priti v letu za nekaj časa v Trst, ustmeno je vse nekaj druzega. – Kedo je Mila? In ona Dunajčanka? – Meni je jako simpatična. Edinost je škandalozna. Samo pomisli, kako reklamo dela »Rokovnjačem«. Ubijali bodo Mozola in obešali Francoze« - To se pravi ljudstvo blažiti. – Piši mi o vsem, kar se godi v Trstu. – O mladem škrinjarju se čujejo lepe stvari. Preissovi prodal note in gosle in uči se prav nič. Preissova je pisala njegovi materi, a ta ji je pisala lirično pismo, ki je tako-le zacelo: »Svoj namen ste dosegli predrli ste materino srce«. Jaz mislim, da je ona proti svojemu sinu vendar nekoliko preveč popustljiva. – Sicer me pa vse nič ne briga. Naša mala je vsak dan bolj srčkana. Da jo Ti samo vidiš, kako se smeja! Tisto glasno se smeja: ha, ha! In njene oči so tako vesele, čisto majčkane, postanejo in nekako navihane. In usteca, v vse mogoče forme jih raztezuje, zdaj so resne, zdaj napravi šalico, potem jih pa začudeno odpre. In že govori! T.j. ona se razgovarja z nekakimi glasovi, ki so zdaj visoki, zdaj nizki, kratki in dolgi kakor, da se razgovarja. Kadar je dobre volje in kadar človek ž njo govori, blebeta kar v jednomer. In zdrava je in čvrsta. Ne debela, kakor so nekateri otroci. Tako fletkana je. Tako jo imava rada, Ti ne veš! – Najlepši poljub in pozdrav! Tvoja Zofka

Piši no, kaj Danici, ona se mi pritožuje, da ji sploh nič ne pišeš. Veselilo jo bo, če ji pišeš in ona je tako simpatična! –