Pošiljam Ti odtis klišeja za omot svoje knjige. Seveda je to samo primitivno ali vidi se vendar-le, kako bo to izgledalo. Pošiljam Ti tudi ob jednem še uzorec, kako naj se opremijo prve strani. Prosim te, da gledaš na to, da ne bo napak. Kazalo naj narede na kraju. Ko bo tiskano naj mi pošljejo takoj v Prago. Omot dam tiskati tu. Morala bi itak pošiljati papir za omot doli, kar bi bilo še več komedij. – Glej vsekakor, da mi tiskajo pred Božičem. Ti veš, da nisem kapitalistka in sedaj o Novem letu bi mogla vendar-le upati, da nekaj prodam. Kliše za omot me je stal 6 fl in naposled mislim, da je tudi delo vredno plačila. Rokopisa nisem zahtevala nazaj. Jaz sem samo hotela vedeti kaj je z njim ali natisneš ali nenatisneš. Sploh te zdaj še enkrat in zadnjič vprašam, hočeš-li, da še sodelujem pri Slovenki.Prosim te še enkrat odgovori mi takoj” Odgovori mi radi “Slovenke”, piši mi, ali so v tiskarni že ponatisnili, kedaj napravijo prve liste in predgovor, kedaj bodo z vsem gotovi. Saj si menda lahko misliš, da mi je na tem, da končno to vse zvem. Uporabljati te prilike v nekako maščevalnost in sploh ne odgovarjati je nizko – in tega sploh ne verujem. Morda si bila bolna kakor jaz, pa mi nisi mogla odgovoriti.
Faksimile tega pisma še ni na voljo.