Draga Ivanka! – Prav lepa hvala za tvoje ljubeznjivo pismo. Jaz pridem te dni v Ljubljano. Brzojavila Ti bom, pa če je mogoče pridi na kolodvor, če ne pa pridem v Tvoje stanovanje. – Veš, človek je vesel, če se obrodi v duši nekaj lepega iz mladih let. Upam, da se bomo dobro razumeli in našli nekdanje prijateljstvo brez slučajnih peg, ki so ga kalile. Prinesla Ti bom staro pismo, ki sem Ti ga pisala a ne odposlala v datumom 19. V. 1919. Tudi jaz sem mnogokrat obžalovala, da se nisve razumele v Kraljevici. In mnogokrat sem mislila na Te, zato sem se tudi obrnila zdaj na Tebe v nadi ne samo da mi daš dober svet zaradi Maše nego tudi da se zopet zbližamo. Jaz mislim, da bo v Lichtenturnovem zavodu vseeno pravo mesto za Mašo. – Ona ima jako rada male otroke, pa ji treba dati n. pr. nadzor pri igri pri malih. Tako da bi se morala ž njima boriti, skakati, žogati itd. Časna sestra Eleonora je inteligentna in bo že našla kaj bo prav za njo, da bo razen učenja, imela dovolj tudi telesnega gibanja. Ona rada sedi a to nikakor ni dobro. – Učila bi se:1. šivanje perila in oblek2. glasovir3. hrvaščine4. nemščineZa šolo mislim da ne bi bila, ker je nerodno dajati jo, ki je telesno že čisto odrasla v razred med deklice, ki bi se ji smejale. – Lahko se ji da primerna lektira, uči n. pr. med hrv. ali nemško uro malo računanja itd. To prepuščam č. s. Eleonori. Pustila bi jo tam najmanj dve leti. Pošiljam Ti izrezek iz »Novosti«, da vidiš kakšne so v Zgb nemogoče prilike. Hočem, da dam Maši priložnost, da živi v zdravem ozračju. V Zgbu je strašno. Grem ž njo po ulici in moški jo atakirajo! Zdaj bomo v ženskih domovih začeli borbo.O religiji veš kako mislim. Spoštujem pošteno prepričanje vsakega, plitko lahkomiseljnost pa sovražim nad vse. Ko sem se odločila, da dam Mašo v kakšen slovenski samostan, sklenila sem tudi, da se ne mislim umešavati v vzgojo. Opozorila bom samo, da se pri Maši vse doseže z dobroto (tudi v dobroti je lahko in pri vzgoji mora biti trdnost); hladna strogost pa posebno Mašino srce popolnoma zaklene. – Ne vem če je in če bo kdaj pobožna v navadnem pomenu besede, vsaka duša ima posebno formo molitve. Molitev je povzdiga duše in jaz n. pr. doživim to notranjo povzdigo duše najbolj sama v prirodi. Mašina forma molitve je, mislim, glasba. – Naravno, da se Maša ne bo upirala nobenim predpisom, to pišem samo zaradi psihološkega razumevanja. Plačalo se bo naravno 500 din za njo in še kar bo inače potrebno. Opozorila bom, da ji dajo manj testenin in več sadja. Sicer je pa bolje, da ne je preveč. Ako bi bilo mogoče bi rada, da bi pomagala kakšni č. sestri pri vrtnem delu. To je zelo zdravo, pa bi časne sestre tudi druge deklice lahko navajale k temu; t. j. kopati, zalivati, pleti itd. To je dobra telovadba a ne vem, če se telovadba poučuje v internatu kakor predmet.Na svidenje torej draga Ivanka. – Prosim te lepo, da že zdaj rečeš časni s. Eleonori, da je lepo pozdravljam in da se ji zahvaljujem, da hoče vzeto Mašo v svoje okrilje. Samo bi prosila, če bi bilo mogoče, da ji dajo rok do 1. oktobra. Moja sluškinja je šla obiskat svoje stariše in se mi vrne še le 12. Treba bo tudi prirediti razne stvari za Mašo, pa bi jo pripeljala izmed 20. – 1. oktobra. Zato bi jo morda čez Božič pustila rajše v Ljubljani in pripeljala k nji mlajšo Miro, da ji bo veselejše. Prav lepo te pozdravlja Tvoja stara Zofka
Faksimile tega pisma še ni na voljo.