Draga Ivanka! – Ne vem, če sem zapisala ravno pravi datum. Ponedeljek je. Iz gornje terase sem danes zjutraj gledala brod, ki prihaja iz Raba in Baške. Mahala sem z robcem in če si bila na palubi, si me morala zapaziti. To je prva vila od Senja semkaj, iznad razvalin nekega starega grada. To jeste, prva vila je doli ob morju, ali ni nič posebnega, ta vila, kjer sem jaz, pa stoji v gozdu nad morjem in ima prekrasne terase. Najgornja ima štiri kamnite stebre in je pokrita doli so pa lunete in zopet terase s stopnjicami po kterih se prihaja iz ceste. Vrt je poln rožmarina in lovorcev. Ima mnogo stezic in gredic. Kadar je solnce, je senčen. Na kraju je še ena miniatur. hišica za slugo in šoferja, z dvema sobicami in kuhinjo in dvema fletkanama terasama. – Plavšičevi bi že zdavnaj vilo prodali, če bi našli kupca, jaz pa Boga prosim, da jim da dosti denarja, da ne morajo prodajati. Tako bom še parkrat prišla pomladi ali v jesen semkaj – poleti ni ne želim, ker je preglasno. Vila je lepo urejena, spodaj salončič pa jedilnica s starimi mebli, zgoraj enostavno belo pohištvo, železne postelje, vodovod, kopalnica. Povsod lepe svile, sami originali. Tako mi je prelepo in samo po noči me je včasih malo strah, ker sem sama. V suterenu spi sicer hišnik – če pride iz mesta, ne vem. Ima familijo še vedno v Novem. Včasih slabo spim. Sploh imam vsakih par ur napade bolezni – moja draga, angina pektoris ni posebno zdrava stvar in kaj lahko se umrije zaradi tega šmenta. Nikar ne zabavljaj čez zdravje! To je zelo lepa stvar. Kadar mi je malo boljše se mi vse jako fletno zdi v življenju in celo nečimerne želje me navdajajo, da se kar sama sebi smejem. Zdaj hrepenim priti na Reko, brskati po antikvarjatih, starinarnicah in kupiti venecijanski robec iz fine svile in z dolgimi franžami. To je zelo lepa reč. In pa za kasetami mi srce mre. Nikoli jih nimam zadosti. In spet bi eno, eno lepo veliko les vlagan ali lepo izrezan, znotraj fino lakirana. In kako lepe stvari se dajo spraviti notri. Včasih si tudi še svojo hišico želim, ampak to je samo tako mimogrede. Ko ne izdržim na enem kraju. Na, hišico bom že dobila, če ne prej, pa tisto ozko za v grob. – Danas po noči mi je bilo slabo. Sploh sem zelo za nič. Dopoldne ležim in popoldne. Do kopališča hodim uro tja, uro nazaj, na vsaki klopici počivam. Kopam se seveda ne, ampak na kopališču je trafika z novinami. Ostanem tu do 10. 14. potem pa v Zagreb. Hranim se z grozdjem in vsak dan en okrogli primorski beškot pojem, - saj jih poznaš. – Baško dobro poznam in Senj in Karlobag in Jablanac. Na Rabu sem bila z možem pozimi mesec dni. Lepo je tam. Vse župnike poznam in učitelje in vsa pota. Pa ne vem, če bom še kdaj po njih hodila. – Zdravniki pravijo, da imam to srčno komedijo od španjolske a komplicirana je, ker imam srce razširjeno in aorto tudi. _ Izgčedam pa vedno enako. Ne bodi vendar tako melanholična, saj je še jaz nisem, ki sem invalid. – Pojdi eno nedeljo v Škofjo Loko na izgled in vzemi mojo punčko Miro ven na par ur. Napraviš ž njo lahko izlet v Kranj, da nekaj lepega vidi. In Ti se raztreseš. Ali pa na kakšen hribček pojdita in seveda v slaštičarni jo pogosti. Saj jaz ne morem tja. A boš videla, kako te bo to raztreslo. Jaz imam pa ljudi zelo rada, - samo stanujem ne rada v hiši, kjer jih je mnogo. Res, mnogi so me ranili, - ampak brez rizika ni nič. Piši mi tako. Dobro delo storiš, ker je pošta nekaj zelo milega, prijaznega in dobrega. – Grem ležat, ker mi zopet prihaja slabo. Oh, in na Reko ne bom mogla, sem preveč za nič a tam v prodajalnah tako nekako posebno diši po širnem svetu in kako lepih stvari so kdaj imeli tam iz Japana in Kitajske! Da jih človek vsaj pogleda in v roko vzame, če že ni denarja, da se kaj kupi. Vidiš, kako sem strahovito lahkomišljena. A zdaj se grem leči in na muke...Če pojdeš res v Loko, prosi predstojnico, zelo ljubeznjivo in inteligentno gospo mater Kristino, da Ti pokažejo samostan. Ima krasen razgled, a prefekti, sestri Klementini Drole, njo imam posebno rada, piši dva dni prej, da dovolj Miri ven s Teboj . Reci, da sem te jaz nagovorila, da si malo ogledaš zavod. Izlete delaš, svet je prav lepa stvar. In v Kranjsko goro bi šla mesto tebe. – Poizvedi kaj v Begunjah v kaznilnici delajo in če se lahko kaj kupi. Moram obnoviti vso posteljnino, ko se vrnem v Zgb in vidim, da me čaka dolga bolezen.Adijo in lepo pozdravljena od Zofke
Faksimile tega pisma še ni na voljo.