Draga Ivanka!Že dolgo je med nama molk. Jaz sem Ti dolžna odgovor, res – ali pri bolniku se ne računa tako natančno. – Če mi je slabo, sploh ne morem ničesar, niti pisati ne a ko mi odleže, je toliko zaostalega dela v hiši, kterega treba nadzorovati. Tudi sem imela celo leto dni strašne neugodnosti s služkinjami. To je pokora! – Zdaj mislim, da sem se namerila na dobro, pošteno in vdano dekle. – Ne vem, če veš, da je bil moj soprog na smrt bolan pred nekolikimi meseci. A jaz vedno polegam, kakor je pač pri bolnikih bolnih na srcu. – Ne, Vi katoličani niste nič dobro. Imam par srbskih prijateljic, pridobljenih že v poznejših letih, te mi pišejo po pet in desetkrat in ne računajo vsako besedo v dolg, ki mi jo napišejo več kakor jaz njim. – Piši mi kaj in poboljšaj se!Vse dobro Ti želi za letošnje leto ZofkaNb. Zdaj imamo št. 19 Pantovčak
Faksimile tega pisma še ni na voljo.