Draga Zofka!Pošiljam Ti malenkost za »Prijatelja«. Saj veš zakaj. Ako Ti je torej mogoče (Výdra je zdaj daleč), pošlji mi za praznike petak v navadnem pismu. Mislim, da je rokopisa dovolj; če ne, pa pošljem še kaj. Toda žuri se!Tukaj je dolgčas kakor zmirom. Zadnjič sem bil z Vido skupaj. Ali si dobila najino karto? Povedala mi je, da si ji pisala »lepo pismo«.Jaz ne vem, zakaj je človeku tako pusto, kadar se bliza Velika noč. Kakor otrok! — In še kabinet mi je dala gospodinja poslikati. Vrag z njo!Veselilo bi me, draga Zofka, če bi mi sporočila, kako se Ti godi v Zagrebu. Meni se godi kakor lani, predlanskim itd. Kaj bi Ti torej pisal? —Sédi torej takoj, če Ti je prav, napisi par krščanskih vrstic in — pošlji honorar!Iskren pozdrav!17. apr. 905. Ivan CankarDunaj XVI. Lindauergasse 26. II. 19
Faksimile tega pisma še ni na voljo.