[Okoli 20. januarja 1914]Izbira iz del kakega pisatelja — pa bodi ta izbira se tako vestna in srečna — je skoraj vselej in mora biti pisateljeva karikatura. Če določim kakih deset različnih novel iz različnih dob, bi se teple med seboj, bi bil moj obraz desetkrat spačen, kakor v prizmi. Ako pa zagodem Hrvatom desetkrat na eni sami struni, pridem v grdo nevarnost, dame neusmiljeno rubricirajo.Iz te težave pa bi jaz našel tako lepo rešitev, da lepše ni. Moj roman »Na klancu«, ki je izšel pred desetimi leti, je že popolnoma razprodan in je moja last. Ta knjiga je zame globoko značilna, je vseskozi slovenska ter ima brezdvoma svojo pošteno umetnisko vrednost, večjo vsaj (brez ošabnosti!), nego katerakoli druga slovenska povest. »Hrv. Matica« bi pač ne naredila usluge samo meni in slovenski literaturi, če pokaze Srbo-Hrvatom to knjigo — in ravno to! — Jaz bi ji sam napisal kratek in primeren predgovor.
Faksimile tega pisma še ni na voljo.