Veš kaj, Marica, Tvoja ,,hladna ruska dama’’ že strašno dolgo ni pisala literaturo slovenskega pisma in hoče to danes poskusiti, ker je ravno v duhu, in ti mi pa potem napiši spričevalo, kak še kaj znam po slovenski. Вот как, милый друг! Говорят и даже поют Donna e mobile или по русски \\\\\\\\\\\\\\\"Сердце красавицы как вѣтерочек\\\\\\\\\\\\\\\", а я от сих пор всегда буду протестовать, ибо Твое сердце – скала! Kaj pa Ti na to? Vidiš, голубчик, Ты si se mi smejala, ko sem ti trideset let tomu nazaj govorila ali pisala besede resničnega občudovanja, mladostnega uvlečenija itd. Ker si bila Ti takrat edina budilka slovenskega ženstva, edina rabotnica na narodnem polji. Kdo nas je zbiral okrog sebe, kdo nas je učil delati za narod, kdo, če ne Ti, Marica Nadlišek! In kdo bi Te ne najbolj cenil takrat nego jaz, saj mi pa vendar ne more nihče oporekati, da nisem bila nemnogo pesnica! In počli so, ki gredo pred vsemi, ali ne?! Oh, Marica, Marica, samo povej mi, kedaj bom stara? Moji lasje so kakor gozd jeseni, ko po zgubi svojega?? listja? obnaži in pokaže bele breze, katere se skrivajo v глубине лѣса . Но это еще ничего, у меня березки и на опушках, сколько угодно . Lice moje je kakor stara spominska plošča, a v srci mi pa klokočeta vulkana dva. Koliko sile, koliko podjetnosti, le prekletega denarja še vedno ni in ga ni!Да, значит, Ты смѣялась надо мною 30 лѣт тому назадъ, и на днях Ko si pregledovala staro šaro, pardon! našla si moja pisma in si se spet smejala … smejala … Če se to spodobi, ne vem, in tudi tega ne vem, ей Богу , ga se spodobi biti hladnemu. Meni se zdi, da se spodobi biti takemu, kakor si res. Prav od srca mi je žal, da mi nisi pisala pismo pod prvim vpečatlenijem mojih spomladnih pisem, tedaj bi jaz dobila vsaj eno pismo od Tebe, kjer bi se Ti ne izvolila smejati. Morebiti, morebiti и все тутъ . Vidiš, jaz pa to le pišem pod prvim vtisom. Жизнь меня страшно истрепала, no pa vseravno še prav pokonci hodim. Ne vdajmo se! Veš, obersrček Ti si spet zaigrala na starih strunah in v mojem srci se je razdal mogočni odmev. Rada bi Te videla, Tebe in Tvoj drobiž. Moj Koka je že prešel v četrti latinski razred. 12 let je star, pa je tako velik kakor jaz, in brčice se že tako poznajo, da je grdo. Kaj pa tvoj [nečitljivo]? Ej, mnogo, mnogo bi se imele pogovarjati, pa kaj, ko letos ni mogoče. Jaz sem se letos pripeljala domov po milosti božji. Mislila sem se zadovoljiti s Črnim morjem, pa so mi stariši pisali, da so že stari, slabi, Bog ve, če jih drugo leto še najdem, naj se pripeljem, dorogu obratno v Rossiju da plačajo oni. Veš, vse je še moje: hiša v Gradcu in vinogradi v Halozah, dolgi pa tudi: okolo 120. 000 K, pa še več, res ne vem natanko. No tega števila je tudi zadosti, kaj? Veš, pa je bilo že vse zapečateno sodnjiskim potom, najemnine niso smeli жильцы платить опекуну Коки, который управляет всѣм имуществом , vse je že bilo na kantu. Tedaj pa se je našla dobra nemška duša, moja sosedka v Halozah in ptujska purgarca (pa je res iz rajha nemka), ki mi je pomagala. Slovenci pa tako svojih ne poznajo. Ta nemka je pogosto k nam zahajala, Kadar smo bili v Halozah . Bogata je, pa suhega denarja tudi nima. Tedaj pa je šla in dala svoj vinograd, da je мой управляющий долг vknjižil zame nanj. Ali ni to plemenito? In jaz sem v tečenije enega šolskega leta poslala 2000 K sem, sedaj pa živim kakor menih, živim brez ljubezni, živim brez denarja, čeprav ne visi nad mojo grešno glavo meč vednega devištva, ne zadovoljnega uboštva.Letos torej ne morem k Tebi, niti rendez-vouz Ti ne morem naznaniti, ker sem, kar se tiče krajcarjev pa tistih belih kron in zeksarjev v popolnej zavisimosti od svojega očeta. Če hočem pisati komursibodi pismo, pa moram očeta svojega prositi: ,,Atek, dajte mi 10 vinarjev za marko!’’Drugo leto, ako Bog da in sreča junaška, slavna Ti moja srčna Marica, dajma si rendez-vous na glavnej pošti v Trsti, ki je kakor nalašč ustvarjena za tae dobre namene. Ali se spominjaš, da je baš ta vtis naredila name pred leti, ko si mi jo pokazala v Trsti, moja draga, moja nepozabna Marica. Glej, jaz Te danes še ravno tako cenim in ljubim kakor nekdaj, pa samo da rada nimam, da bi se kdo smejal nad menoj!Дружище, но собственно говоря , če je bila moja otkritka ,,hladna’’, kaj hočeš, hm, saj je bila otkritka и все тутъ . A to, da je Tvoje pismo hladno veš, to je pa nekaj druga!?...Kar se tiče politike, pa je boljše, da se naredi vprašaj. Z druge strani pa . , res je.Sestra iz Trsta je sedaj tudi dama z možem in sinom ,,Mož je bil trd Slovenec,dokler je bil še mlad’’ __ _ _ _ _ _ _ __ Saj si brala te dni v Narodu, ne?_ _ _ _ _ _ _ _ _ _____ namreč ta verz. Da, drugo leto se pripeljem v Trst, če na letošnjo zimo spet ne bodo obešali na kant, potem pa на две недѣли въ Дальмацію съ сестрой и мальчиками.Я очень, очень желаю видеть Тебя, вѣришь? Ali kaj pišeš? Nič slovenskega ne berem, preveč pačijo slovenščino. Vrag vedi, kje se je uče. To ni drugega nego переводъ и то дословный переводъ blažene nemčine. Fej! Narod moram brati, pa kar rohnim poleg, veš, na nekaterih mestih. Da res naši ljudje, naši pisoči ljudje, nimajo trhoice jezikovnega čustva v sebi. Milaja, draga moja Marica, pozdravljam Tvojo semju, Ti pa pojdi sem, da Ti pokaže Tvoja ,,hladna ruska dama’’, kako krepko in zvesto zna ljubiti in poljubljati. Srčne pozdrave! Tvoja MaricaPiši mnogo! Pričakujem скоро!
Faksimile tega pisma še ni na voljo.