Zagreb, dne 17. 11. 07Draga gospa!Vaše pisemce me je res od srca razveselilo. – Seveda, Cankarju pač ne smete verjeti. On si je predstavljal, da je vsaka emancipirana ženska strašilo zato se mu je zdel moj normalno človeški izgled že kar nekaj posebnega. –Veselilo me je vaše pismo, spomnila sem se Vaše sestre Marije, s ktero sva bili sošolki in vsega, kar mi je Cankar pravil o njej.Prečitala sem z zanimanjenm Vaši črtici. Ali ne smete biti užaljeni, da Vam ju vračam. Mestoma je opisovanje prav plastično, potem pa se zopet razbline. Svakinja Krista n. pr. bi morala biti opisana obširnejše. Nektere stvari bi sploh izpustila. Naznačila sem s svinčnikom. Počitnice bi morale biti tudi boljše opisane. Glavno je kakšna je Krista zdaj in zakaj je ravno zdaj tako mila in ljubezniva. Ona epizodica v prodajalni je dobra, tudi konec. –Ako hočete popraviti stvarico v tem smislu, jaz jo rada priobčim. Veseli me vselej, če naslutim malo talenta.Pisala bi več ali imam zelo malo časa. Pišem, šivam, gospodinjim. Vladoša in Pikica sta sicer precej dobri punčki ali človek zaigra vseeno mnogo časa ž njima. Zaradi moža imam razne društvene dolžnosti in včasih vendar tudi rada kaj čitam.Toži se mi po deželi in komaj čakam pomladi, da pridem zopet malo iz mesta.Pozdravljam Vas odkritosrčno!Zofka KvJelovšek
Faksimile tega pisma še ni na voljo.